Alojz Štrumbl

 

V letu 2012 obeležujemo
74. let namiznega tenisa in
20. letnico smrti Alojza Štrumbla,
začetnika namiznega tenisa na Jesenicah

 

Zgodovina namiznega tenisa na Jesenicah sega v leto 1938, ko je Alojz Štrumbl s sosedom Dragom Knificem pričel z igranjem pred domačo hišo na lesenih ploščah, ki so bile podprte z lesenimi stolicami. Že isto leto je Lojze organiziral prvi turnir takratnega Javornika. Organizirali so tudi društvo in sicer Table–tenis odsek SK Bratstva pri Športnem Klubu Bratstvo.

V času NOB igranje ping ponga na Javorniku ni prenehalo. Še več. Igralci so ga okrepili in se s tem v začetku delno izognili vpoklicu v Nemško vojsko. Odigrali so kar nekaj prijateljskih tekem in  državnih prvenstev . Sodelovali so tudi na Prvenstvu Evrope v Bratislavi 1944.

Vse to igranje lokalnega “pingiča”, po njihovem izročilu, pa je v letu 1945 prerastlo teritorij Javornika  in se je preselilo pred TVD Partizan Jesenice – takratno Sokolnico. Sprva so igrali na dvorišču, kasneje so si z udarniškim delom uredili svoje prostore za dve igralni mizi v zgornjem prostoru TVD Partizana na Jesenicah. Hkrati z ureditvijo dvorane so tudi kot sekcija prešli pod okrilje Fiskulturnega društva Joža Gregorčič, ki je leta  1953 prerastel v Športno društvo Jesenice, sekcija pa v Namiznoteniški klub Jesenice.

              V času po vojni je NTK Jesenice pod idejnim in duhovnim vodstvom Lojzeta nadaljeval bogato zastavljeno tradicijo gostovanj in domačih prireditev. Ob 20. , 40. in 50. letnici delovanja je Lojze v okviru NTK Jesenice izdal brošure o delovanju in uspehih članov kluba.

Lojze je  deloval kot predsednik kluba polnih 43 let, ko je mesto za eno sezono prepustil Vidmar Tomažu, le ta pa za tri leta Korbar Jerneju.

Leta 1985 je predsedovanje kluba prevzel Pem Slavko, ki ga je vodil do leta 2003. V tem času je klub doživel preporod in s tem so se nadaljevali tudi uspehi. Organizirali so kar nekaj velikih prireditev doma. V Gorenjskem merilu so krojili sam vrh igralskega kadra mladih perspektivnih igralk in igralcev. V Sloveniji so posegali po naslovih prvaka Zora Zalokar, Barbara Markež, Mojca Smolej, Urška Samar in Tina Zupančič . Okitile pa so se tudi z medaljami s Prvenstva Jugoslavije. Le odtenek za najvišjimi rezultati pa so bili Jaka Veber, Robert Ferbežar in Zmago Pem.

Po letu 2003 je za dve leti vajeti kluba prevzel Jasmin Pezič, za njim pa Sandi Vovk.

 V zadnjem času pa je klub  žal bolj znan po odhodih mladih igralcev, kot po uspešnih igrah le teh za domači klub.

Trenerski vajeti v klubu je sprva imel pokojni Lojze kar sam, vendar ga je kmalu nadomestil Lojze Jeram, ki je bil dolgo vrsto let trener, vse nekje do leta 1974. V tem času sta delo trenerja prevzela Milana Krmelj  in Stane Babič, ki sta vztrajala nekje do leta 2000, Milana pa še štiri leta  več. Vmes so trenerska dela za kratek čas opravljali tudi Rudi Buh, Robert Babič, Armando Podbregar, Jaka Veber in Vanja Klemenc. Delo z najmlajšimi začetniki pa je dolga leta uspešno opravljal Peter Filipovič, ki je predstavljal dušo trenerja za majhne otroke. Od leta 2005 delo trenerja opravlja sam predsednik Sandi Vovk.

V klubu so skozi zgodovino skrbeli tudi za vzgojo sodniškega kadra. Vsaka generacija igralcev se je usposobila za sojenje domačih tekem. Danes imamo na Jesenicah aktivna dva mednarodna sodnika in dva republiška sodnika, saj se pravila namiznega tenisa vsakodnevno spreminjajo in v kolikor ne slediš toku razvoja, sodniku opravljena licenca pač zastara.

V okviru kluba je od leta 1970 dalje delovala tudi sekcija Murova. Ustanovitelja Franci Ravnikar in Franc Šranc sta delovala vse do leta 1985, ko je vodenje prevzel Jože Nemanič, kot trener pa je še vedno deloval Franc Šranc, ki je vzgojil lepo število igralcev in igralk. Po letu 2000 pa je sekcija žal počasi zamrla.

Ime Lojzeta Štrumbla predstavlja v namiznoteniški sferi Jesenic in tudi Slovenije legendo. Vsi, ki se ga spominjajo, vedo,da je bilo njegovo življenje razprto med belo celuloidno žogico, družino in službo, verjetno v tem vrstnem redu. Spominjajo pa se ga tudi po veliki vnemi za delo, trening in vzgojo za pozitivnimi vrednotami. Vsem svojim gojencem je poleg lepote do te športne zvrsti poskušal vnesti tudi pozitiven odnos do dela in življenja in je zaslužen za to, da se je na Jesenicah namizni tenis začel igrati že tako zgodaj. Med tem časom so propadle že tri države na tem območju, pingič pa še kar živi.

Alojz je bil rojen 15.05.1920 v Gorjah pri Bledu. Svoje življenje je že mlad pričel na Slovenskem Javorniku,

občina Jesenice, kjer je živel do konca življenja.

V dolgoletni karieri je odigral preko 500 tekem, nastopil je v republiški članski reprezentanci in celo na neoficialnem evropskem prvenstvu. V 1.zvezni ligi je kot nosilec ekipe nastopal štiri leta , v slovenskem merilu pa je z ekipo osvojil trikrat naslov prvaka Slovenije. Kot posameznik je osvojil na prvenstvu SRS četrto mesto, v dvojicah pa je osvojil naslov prvaka Slovenije. Naslov državnega prvaka je osvojil v kategoriji dvojic 2.razreda. Aktivno je igral nad 20 let, skupno pa 37, saj je v zadnjih letih nastopal kot veteran.

             Sicer je bil Lojze 43 let aktiven predsednik kluba na Jesenicah. Klub je v tem času prejel Pohvalo NTZ Jugoslavije 1959, Zlato plaketo NTZ Slovenije 1987, Posebno priznanje NTZ Slovenije 1971 ter Plaketo Športnega društva Jesenice 1975. Lojze sam pa je prejel Zlato značko ZTK Jugoslavije 1987, Plaketo STS Jugoslavije 1968 ter Priznanje STS Jugoslavije 1978. Prejel pa je tudi republiška priznanja:Priznanje in plaketa Zveze športov Slovenije 1955, Priznanje ZTK Slovenije 1971, Priznanje NTZ Slovenije 1968 in Zlato plaketo NTZ Slovenije 1978. S strani Občine Jesenice je prejel Gregorčičevo plaketo, Spominsko plaketo ŠD Jesenice 1975 in Plaketo ŠD Jesenice ob 40 letnici ŠD Jesenice 1985.Lojze pa ni bil samo predsednik kluba, bil je trener, vodja, organizator, svetla luč namiznega tenisa na Jesenicah.

             Alojz imenovan Lojze je v namizni tenis vložil večji del svojega življenja in bil ponosen na svoje aktivno delo v namiznoteniški sferi. Delo, ki ga je vložil v ta šport, se mu je splačalo, saj mu nikoli ni bilo žal, ne časa in ne denarja. Kljub trnovi poti, polni samoodrekanj, entuziazma in žrtvovanja mu je uspelo vzgojiti  preko 1000 igralk in igralcev, katere ni le naučil igranja športa z belo žogico za zeleno mizo, temveč jih je popeljal v svet delavnosti in poštenosti. Vsi ljudje, kateri so prehodili njegovo pot so bili nanj vedno ponosni in se ga spominjajo v najlepši luči marljivosti in borbenosti. Svojo ljubezen do tega športa je prenesel tudi na mene, svojo hčerko. Tako namizni tenis ostaja v družini pomemben člen vsakdanjika in smo naj ponosni.

            Precejšne število let je Lojze deloval kot Podpredsednik NTZ Slovenije, in kot član IO NTZ Slovenije. Skrbel je za stike z zamejskimi klubi in bil zelo aktiven pri Pokalu Julijskih Alp – tradicionalnem srečevanju treh dežel v vseh kategorijah.

                                                                                                            

                                             

24.maja 2012                                                                                               Milana Krmelj